Petek, 23. 5. 2025, ob 19.00 uri, galerija delavskega doma
plesni solo
Predstava je zasnovana minimalistično in narejena z mislijo na site-specific (lokalno specifične) lokacije. V dvoranah, ki to niso več, v post-industrijskih objektih, v zapuščenih tunelih, skratka namenjena je prostorom, ki niso gledališki, plesni, ali uprizoritveni, ampak prostorom, kjer je nekdaj bilo, in mogoče ni, ali pa bi v prihodnje lahko bilo in se zgodilo – življenje.
Ker se svet premika s hitrostjo, ki je človek ne dohaja, je potreben proti-pol, kjer okolica (vsaj za hip) lahko obstaja v njegovem ritmu, in sočasno v svetu. Predstava se raziskovanja in umeščanja posameznika v svet loti preko dedukcije, odvzemajoč zunanje senzorične in socialne dražljaje, in se posveča kinetičnim; telo postavlja v prostor v presečišču zunanjih in notranjih entropij – kot merilo kaosa. Ob tem se sprašuje, kje v telesu se kopiči brezoblična masa informacij, ki jih telo prejema, in na kakšen način lahko soobstaja z vsemi vzporednimi resnicami, ki jih ta masa tvori, a na njih nima vpliva. Zdajšnjost namreč potrebuje čas, da se usidra v telo, ga sprejme in spozna, ampak ob tem ne more izničiti napetosti, ki nastajajo v koliziji z zunanjim svetom. Predstava namreč nima namena razčlenjevati določenih situacij skozi prizmo lepotnih idealov, družbenih norm ali koristnosti, ki od zunaj določajo in označujejo telo. V nasprotju s tem, v telesu išče pristnost in prvinskost, ki je z mislijo ne doseže.
Foto: Blaž Plut
Foto: Blaž Plut
Koreografija, ples: Anamaria Bagarić
Avtorska glasba: Gašper Selko
Poezija: Aljoša Rebrača
Svetovanje za gib: Tanja Zgonc
Svetovanje za režijo: Peter Frankl
Oblikovanje svetlobe: Gregor Kuhar
Scenografija: Stela Primc
Naslov: Eva Kokalj
Video: Inan du Swami
Koprodukcija: NEST, VITKAR
Partnerji: Zavod Delak, Nataraja
