Via Negativa LAB – Tri kratke študije | Rdeči Revirji

Via Negativa LAB – Tri kratke študije

 Petek, 24. maj 2013, ob 22.00, Delavski dom Hrastnik

Gledališke predstave (16+)

Via Negativa LAB - Tri kratke študije

Via Negativa LAB – Tri kratke študije

Tri kratke študije iz osveščanja bazične performativne situacije in vzpostavljanja razmerja z gledalcem. Vsi trije performerji izhajajo iz scenske situacije z enakim delovnim izhodiščem: “Jaz, srečen, da sem tukaj; jaz, srečen, da sem zdaj; jaz, srečen, da sem to, kar sem.“ Njihove zgodbe in načini pripovedovanja so povsem različni, povezuje pa jih uprizoritveni postopek, s katerim oblikujejo svoje specifično razmerje s publiko. Vsi trije performansi so avtorski prvenci.

  • Vito Weis: NE ME VLAČIT PO ZOBEH
    (solo performans, 15 min
  • Zala Ana Štiglic: NE STISKAJ PIČKE, STISNI PETELINA
    (solo performans, 10 min)
  • Rok Kravanja: MENE OD TU NIHČE NE BO VEN METAL
    (solo performans, 25 min)

Solo performansi so produkcija VN LAB 2012 – laboratorija Via Negative.

Vito Weis o VN Lab: “Via Negativa dobiva v mojem odrskem ustvarjanju posebno mesto. Predstavlja način razmišljanja, način gledanja in način uprizarjanja. Z delom Vie Negative sem se redno srečeval zadnja leta, ko sem spremljal njihove performanse. Iskrenost in lucidnost, obravnava tem, odnos performejev do lastnega telesa in uma kot praktično edinih izraznih sredstev so me kot gledalca vedno znova pretresli in mi nastavljali ogledalo. Ta občutek popolnega avtorstva, svobode in javne fizične eksplicitnosti me je privlačil najbolj od vsega.

Delo v laboratoriju VN je potekalo zelo produktivno, vsak dan je bilo treba pripraviti in pokazati najmanj dva prizora. Na eni točki se mi je sicer zdelo, da sem pokazal in videl že vse, kar se o tej temi dá pokazati, vsakič znova pa sem bil presenečen, da nismo niti blizu temu. Največja vrednost takšnega raziskovanja je zagotovo sprotno preverjanje, ki ti daje takojšen odgovor na to, kar ponudiš. S tem Via Negativa goji princip gledanja in komunikacije. O tem, kar gledaš, moraš govoriti in deliti svoje mnenje. Ne gre za kritiko, v ospredju ni to, kar ne funkcionira, ampak iskanje tega, kar deluje, trenutkov, ki razprejo prostor in dajejo odrskemu dogajanju drugo dimenzijo. Tako se počasi oklesti, kar je odvečnega, in prihaja do izčiščenosti. Tak princip dela mi je pisan na kožo, ker gre za iskanje temeljne prisotnosti na odru in enostavnega pripovedovanja zgodbe, ki svoje sporočilo razkriva postopoma.

Via Negativa pri svojem delu vedno aktivno vključuje gledalca, tudi če ne pričakuje njegovega neposrednega sodelovanja. Odnos do gledalca je ključen. Vzeti ga moraš s sabo in ves čas neposredno komunicirati z njim. Gledalcu je treba dati občutek, da ve, kaj gleda, in mu s tem dati navidezno prednost, tako si ustvariš manevrski prostor za presenečenje, obrat, ki ga razoroži in mu vrže novo kost. Stati pred gledalci, jih gledati v oči in imeti njihov odziv ves čas na pladnju je zame postalo nujno. To mi daje večjo gotovost kot karkoli prej, ker vem, kje se gibljem, pa če je gledalec z mano ali ne.”

Facebook