Rudarska godba Hrastnik | Rdeči Revirji

Rudarska godba Hrastnik

Sobota, 25. Maj 2013, ob 12.00, ploščad pred Delavskim domom Hrastnik

koncert pihalnega orkestra

Rudarska godba Hrastnik (Foto: B. Klančar)

Rudarska godba Hrastnik (Foto: B. Klančar)

Rudarska godba Hrastnik letos praznuje 160 let, zato želijo obiskovalcem predstaviti zgodovino Rudarske godbe Hrastnik in rudarskega življenja. Zaigrali bodo marše, stare 100 in več let.

Med kulturnimi društvi imajo vsekakor najdaljšo tradicijo organiziranega delovanja v Zasavju rudarske godbe na pihala. V Hrastniku je rudarska godba sestavljena iz petih članov pričakala prvi vlak 16. septembra 1849. Pobudniki prvih godb v Zasavju so bila vodstva rudnikov, ki so skušala (po srednjeveškem cehovskem vzoru) vzbuditi zavest pripadnosti rudarskemu stanu, ki naj bi preprečila prelahka menjavo »šihtov«  Za ustanovitveno leto godbe velja leto 1853. Godba je takrat že dobila prvega kapelnika Jerneja Puncerja in je delovala v zasedbi 12 mož. V začetku svojega delovanja je bila godba vezana na rudnik in rudniško gospodo, ter s tem imela privatni predznak. Kljub temu je bila godba narodno zavedna saj so se leta 1868 udeležili slovenskega narodnega tabora v Žalcu.  Zaradi udeležbe na taboru je nemško vodstvo rudnika godbenike kaznovalo z odvzemom enotedenske plače, ki je znašala takrat 5 goldinarjev.

Za godbo in za hrastniško dolino je bil leta 1879 pomemben obisk nemške princese Viktorije  ki je prišla iz Rimskih Toplic na ogled žičnice ojstrškega rudnika.  Sprejel jo je direktor ojstrškega rudnika Wilhelm Ihne ob postroju 80-ih rudarjev z rudarsko godbo. Po letu 1890 so začeli tudi v slovenskih deželah praznovati praznik dela, 1. maj. RGH je prvič z rudarji obeležila 1. maj leta 1891. V jutranjih urah je pospremila ojstrške in hrastniške rudarje na Dol, k maši.  Godba je v času Avstro-Ogrske in kasneje prve Jugoslavije k maši na Dol redno spremljala rudarje tudi ob prazniku njihove zaščitnice, Sv. Barbare.

V kraljevini Jugoslaviji je še naprej igrala na tradicionalnem prazniku rudarjev, Sv. Barbari, popestrila je gasilske in sokolske veselice, imela samostojne koncerte ter igrala ob državnih praznikih. Leta 1939 se je godba udeležila celo prvega tekmovanja slovenskih godb, ki je bilo organizirano v Kranju.

Ob okupacije Jugoslavije aprila leta 1941 je iz vrst hrastniške godbe odšlo šest članov godbe v partizane že prvo leto vojne. Leta 1944 je Jože Brun (kapelnik godbe od 1942-1945) v štabu NOV in POS dobil nalogo da pripelje godbo v partizane. Odhod je uspel 11. junija 1944. Partizansko vojaško vodstvo je godbo na Dolenjskem razdelilo, tako je del hrastničanov okrepilo godbo Glavnega štaba NOV in POS, glavnina hrastničanov pa je predstavljala Godbo VII. korpusa.

V 50-ih in 60-ih letih je pod kapelnikom Viktorjem Malovrhom, podkapelnikom Stankom Plahuto ter ob strokovni pomoči Jožeta Bruna kvalitetno napredovala in dosegala lepe uspehe na tekmovanjih. Na državnem (jugoslovanskem) nivoju so se leta 1960 odlično odrezali na tekmovanju amaterskih orkestrov na Paliču v Srbiji.

Vidno je godba napredovala pod taktirko Jožeta Baniča. V Ilirski Bistrici na tekmovanju slovenskih pihalnih godb leta 2002 je bila v prvi kakovostni skupini najbolje ocenjena godba.

Danes godbo vodi predsednik Jurij Bantan, orkestru pa dirigira Aleš Stopinšek. Med zadnjimi vidnejšimi uspehi godbe je nastop na tekmovanju koračnic v Mengšu, kjer je godba osvojila pokal za najboljšo koračnico iz arhiva, kot tudi pokal za najboljšo izvedbo koračnic in ga po štirikratni zmagi dobila v trajno last. Poslanstvo godbe je skozi vso zgodovino, do danes ostalo isto…. igrati v veselje ljudem ob raznih priložnostih. Redno izvede tudi novoletne koncerte. Godba ima danes 50 članov, v letu 2013 pa bo praznovala že 160 let neprekinjenega delovanja.

Besedilo povzeto po članku iz revije Ruda, avtorja Primoža Frajleta.

Facebook

Twitter #revirji17