Gledališka predstava
Očetje in sinovi
V predstavi Očetje in sinovi, bodo nastopile tri generacije hrastniške družine Potočan – avtor kot osrednji lik, na eni strani njegov oče, in na drugi njegov sin. Osnovni motiv predstave je vzajemno sovplivanje in prehajanje vrednot in vzorcev od očeta na sina (in obratno).
»Očka, je res, da očetje vedno več vejo, kot sinovi?«
»Vedno, sinko!«
Jaz sem preprosto jaz, samostojna osebnost, ki razmišlja z lastno glavo in čuti z lastnim srcem. Sem to kar sem. Najbližji mi pomenijo največ. So moj smisel življenja.
Idejna zasnova, koreografija in režija: Branko Potočan
Dramaturgija: Andreja Kopač
Oblikovanje luči: Tomaž Štrucl
Glasba: Marko Brdnik
Video: Petra Hrovatin
Soustvarjalci in izvajalci: Mirko Potočan, Branko Potočan, Martin Potočan, Marko Brdnik
Branko Potočan se je leta 1986 pridružil Plesnemu teatru Ljubljana, leta 1990 pa je postal član belgijske skupine Ultima Vez, ki jo vodi Wim Vandekeybus, ter z njimi sodeloval naslednji dve leti in pol. Leta 1994 je ustanovil svojo skupino Fourklor, s katero je doslej uprizoril dvanajst predstav in nastopil na številnih gostovanjih doma in v tujini. Skupina je prejela nagrado za metafizično fizično gledališko izkušnjo ter za doseganje izvirne skupinske energije na festivalu alternativnih in novih gledališč INFANT 97 . Na mednarodnem gledališkem festivalu MESS 98 v Sarajevu je prejela nagrado žirije. Leta 1996 je Branko Potočan prejel slovensko nagrado “Zlata ptica”, za predstavo “Sanjam spomin, a se spominjam sanj”. Leta 2005je prejel Zlato paličico za režijo predstave Kekec. Prejel je posebno nagrado režije na festivalu MESS 98 v Sarajevu. Leta 1997 nagrado na festivalu INFANT v Novem Sadu. 2007 je s predstavo Zarjavele Trobente prejel glavno nagrado publike na festivalu Gibanica. Leta 2011 je za predstavo Skozi oči dotika prejel glavno nagrado Oblak strokovne žirije na mednarodnem festivalu PUF v Puli. Branko je tudi član skupine Betontanc.
