Mitja Ličar in Tilen Sotler: Prizor v knjižnici | Rdeči Revirji

Mitja Ličar in Tilen Sotler: Prizor v knjižnici

Petek, 5.6.2015 ob 18.00, Zgornja avla Delavski dom Trbovlje

Razstava fotografij

Fotografska razstava: Prizor v knjižnici

Serija Prizor v knjižnici je avtobiografsko delo avtorjev Mitje Ličarja in Tilna Sotlerja. Gre za razmišljanja o fotografskem mediju in iskanju samega sebe skozi ta medij. Navezuje se na delo Williama Henryja Foxa Talbota „A scene in a library“ iz zgodnjih 40. let 19. stoletja, ki predstavlja neke vrste avtoportret. Tako kot je W. H. F. Talbot poustvaril prizor iz knjižnice zunaj, na svojem dvorišču in ne v dejanski knjižnici, ker mu pomanjkanje svetlobe tega ni dopuščalo, sta avtorja tega dela upodobila svoje misli in čustva kot prizore v fizičnem svetu, čeprav dejansko obstajajo samo v mentalni obliki. Serija zato predstavlja neko vrsto avtoportretov, ki jih ni mogoče posneti neposredno na fotografski film, ampak potrebujejo nosilca v realnem svetu. Gre za osebno izpoved, hkrati pa za izzivanje gledalca, da presoja o „pravi resničnosti“ fotografij. So zaradi tega, ker so poustvarjene, kaj manj resnične?

Sedim ob oknu in opazujem poplavo ljudi. Kamero dvignem k očesu in gledam, ocenjujem. Ne vidim ljudi, zame so zgolj podobe, fragmentirane in osamljene. V moji realnosti ne obstajajo, jih preprosto ni. Silim naprej, poizkušam slediti temu, kar mi ukazuje glas razuma. Mlačne podobe pa se le oddaljujejo, bolj in bolj, dokler ne zbledijo in ostanejo samo trdi ostanki naše družbe in mehke linije narave. Še okvir okna me bolj privlači kot ves ta nemir, strah, nerazumevanje in idiotizem. Vdam se. Odložim kamero, zaprem oči in stopim v knjižnico. Police so prazne in osamljene, v sobi sta tema in nerazložljiv hlad. Prijetno je. Vdam se!

Hodim po prazni cesti, sonce mi boža obraz. Misli me silijo naprej, nazaj. Ah, kamor koli! Ne morem biti pri miru. Ne morem obstajati samo na enem prostoru in v enem času. Poplavi me reka ljudi, kakor ogenj, ki žge v meni, me zajamejo. Pogledam skozi kukalo, čutim, kako gorijo okrog mene, jaz pa sem hladen in oddaljen. Prizori se zdijo kot prizori v knjižnici. Na kupe neprebranih knjig, toliko bi mi lahko povedale, pa vendar mi nimajo kaj dati. Prizori v moji glavi so le moji, drugačni in drugje.

Facebook

Twitter #revirji17